Naredite mi ta blog zopet svež!

Bogami, da bomo poskusili! Kot bagete na maslu.

Murva (Morus)

Ohoj, ohoj, murvini sinje!

Iskal sem in premišljeval kako se kalijo murvina drevesa. Zakaj? Vendarle je lažje poskusiti s podtaknjenci. Tako pravijo. In pravim - da, vse je to res. A potem imaš vendarle identični gen drevesa, ki si ga zrezljal. Tega si nisem želel in pravzaprav imam rad svoje svoje drevo. Takega, ki sem ga vzgajal od majhnega. Se mu posvečal. Ga pazil. Negoval. Očeval in materinil.

Iščoč podatke kako se temu pristopa, sem naletaval na informacije, da je to težko, zahtevno, dolgotrajno. Da je potrebna stratifikacija do 100 dnevna. Da je nesmiselno. No, skoraj so me prepričala ta čitanja o kaljenju murve. Zato sem kar opustošil to idejo za kratek čas. In sem kalil raje paprike!

Da, paprike. In v teh lončkih so še zmeraj paprike. Take male pritlikave, nimajo cvetov. Pravzaprav ne grejo nikamor in držim jih kar precej podhranjene in prostorsko vstisknjene. Tudi na vodo pozabljam. Ne, ker bi bil zloben kalilec semen, rojevalec rastlin - ne, nikakor ne. Preprosto, ker nimam zemlje v katero bi jih dal pod milo sončece (upam, da bo samo letos tako).

Zato te paprike le ohranjam pri življenju (pa v resnici jim ni tako zelo slabo) na sončni okenski polici, morda dočakajo naslednje leto, naslednje večmesečno sončno pretegovanje. Fuf, daleč sem prišel - od murve do paprike. Naj naposled navržem na temo s katero sem pričel: vrgel sem mesec nazaj (morda mesec in pol, dva, ne vem natanko), ko so rodile murve, nekaj murvičev v te posodice s paprikami in ... juhej! Mali morusi vsepovprek.

Ključavnično vrtnarstvo aka Keyhole gardening

Bravec!
Za izjemno suhe pokrajine primerno, npr. slovenska Suha krajina. Ne, saj ne, to je šala. Govorim za resnično suhe predele sveta.

Tekst z izjemno lepo slikico

Gojimo topole!

Bravec!

Tokrat vsem Murvinim sinovom prinašam iz osmega nadstropja jeseniške stolpnice po navadni pošti lepo strokovno brošuro, ki liki znanstvenemu članku in je od 1953 leta. Spisal in znanstveno potunkal je je skupek stročnikov enega stroka: Vladislav Beltram, Viktor Šenica in Miran Brinar. Dva inžinirja in en fakin.

Kot si boš prebral deluje odrasli topol, kot pumpica za vodo - 200 l dnevno črpi! V slast in branje premakneš kruzor na naslovno stran in pretočiš skenirani člančič.

Živel ves narod, živele črpalke, živel cvetni prah!

Organic Food Conclusions Don’t Tell the Whole Story - David C. Holzman

http://ehp.niehs.nih.gov/120-a458/

Miti in resnice o gensko spremenjenih organizmih - 123 strani dolga ekspertiza!

GMO Myths and Truths - An evidence-based examination of the claims made for the safety and efficacy of genetically modified crops by Michael Antoniou, Claire Robinson, John Fagan (June 2012)

Kako priti do komposta - infografika

(vir: http://www.pbs.org/wnet/nature/inside-nature/infographic-how-to-compost/8281/)

Luka Omladič o gozdarski zgodbi

http://omladic.blogspot.com/2013/03/gozd-pod-pritiskom.html

Igor Umek o gozdarski zgodbi

Poučna gozdarska zgodba

Preberite si.

Upravljanje državnih gozdov v Sloveniji

Na vprašanje, kaj se dogaja, na Murvinem sinu ne bomo odgovarjali, temveč vam bomo zgolj posredovali nekaj branja, v luči katerega si lahko svoje mnenje oblikujete tudi sami.

1. Zadnja anonimka o tajkunizaciji zasebnih koncesionarjev za sečnjo gozda:

http://www.scribd.com/doc/129084870/Anonimka-Zaskrbljeni-gozdarji (7.3.2013)

2. Dnevnikov Intervju z Jožetom Strletom, tedanjim direktorjem Združenja za gozdarstvo, že prvo vprašanje in odgovor nanj sta zanimiva:

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ce-bo-slo-tako-naprej-bomo-res-postali-hlapci-na-svojem.html (20.11.2011)

"O slovenskih gozdovih naj večkrat govorimo v superlativih, da so lepi, zbogato lesno zalogo. Poslušamo, da je to rezultat desetletja dobrega strokovnega dela, ki ga cenijo tudi v tujini. Nedavno ste bili s skupino predstavnikov slovenskih gozdnogospodarskih organizacij na ekskurziji v Kanadi, ki je povzročila pravi mali škandal. Kakšna ekskurzija je to bila in zakaj se je iz tega izcimil škandal?Ne vem, zakaj je sploh bil škandal. Organizirali smo ekskurzijo v sodelovanju z znanimi slovenskimi podjetniki iz Kanade. Eden od teh je nekdaj poučeval tudi na kolidžu Prince George, zdaj ima svojo žago. Drugi so podjetniki Novaki, ki imajo eno največjih žag in na leto razrežejo 1,5 milijona kubikov lesa. Vse to smo želeli videti, hkrati pa smo imeli tudi sestanek z ministrstvom Britanske Kolumbije, na katerem smo želeli proučiti predvsem sistem kanadskih koncesij. Ko so na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov slišali, da organiziramo ekskurzijo, so želeli z nami. Tako nas je šlo v Kanado devetnajst, od tega dva iz sklada kmetijskih zemljišč, direktorica Irena Šinko in vodja gozdarskega sektorja Stojan Rovan, na stroške sklada, da se razumemo, zraven je bil še predsednik nadzornega sveta GG Bled, ostali pa so bili direktorji gozdnih podjetij ali njihovi pomočniki. Ogromno smo videli, ministrstvo nam je dalo tudi ogromno literature v zvezi s koncesijami in načinom gospodarjenja pri njih. Pričakovali smo, da nas bo kdo kaj vprašal, a ko smo se vrnili, smo lahko v enem od časopisov brali le o anonimki v zvezi z našo ekskurzijo, kar je precej žalostno."

3. O poldrugo leto stari anonimki glede koruptivnosti v istem sektorju (Dnevnik)

http://www.dnevnik.si/slovenija/v-ospredju/1042475956 (28.9.2011)

Vprašanja:

Kdo je Jože Strle? 

Kdo je Stojan Rovan?

Zakaj je intervju s Strletom v Dnevniku izveden le slaba dva meseca po anonimki, ki je bila prav tako opisana v Dnevniku in zakaj je njegov intervju tako pobožnjakarski, tako spraven kot besede Božje matere Marije, ko jo je nekdo napičil in prepričal, da bo rodila Boga?