Zakaj rastline odbijajo svetlobo zelenega barvnega spektra?

Klorofilčki v rastlini absorbirajo svetlobo rdečega in modrega spektra (ta je zanje koristen in sproža reakcijo) - pigment (klorofil) pa je zelene barve, tiste barve, ki je ne vpija. Tako je na splošno s pigmentom - odbija svetlobo katere barve je sam.

Mimosa pudica /phuneh trivia/

Učinkovine pudikine, sicer v tropskih krajih nadležnega plevela (npr. Puerto Rico), so tudi kot protistrup kobrinemu piku. Honey badgers friend.

Možno je to rastlino, občutljivo na dotik, držati znotraj v zaprtem prostoru tudi čez zimo, a zahtevnost tovrstnega početja ni za rastlinogojce začetnike. Pravzaprav je potrebno paziti prav na vse, začenši z zemljo ... Mojim mimozam (tri modelke) ne kaže, da bodo preživele prihajajoči mesec pa nismo še niti v novembru ... Ali pač ... :)

Naravno zelen, moder, roza les?!

Učinkovina xylindein, ki jo najdemo v gobah Chlorosplenium aeruginascens in Chlorociboria aeruginascens je ta, ki les barva na zelenkasto modri odtenek. Zelo iskana in cenjena niansa v poljih parketarstva in za različne namene okrasnega lesa. 

Strokovni članek v angleškem jeziku kako pojačati proizvodnjo xylindeina tukaj.

Shranjevanje paradižnikovih semen

Na spletnem viru:

http://www.youtube.com/watch?v=g3eS5IyoBX4

Gozdovi

Slovenski gozdovi - karte drevesnih vrst - odlični grafični prikazi Zavoda za gozdove:

 ZZG



V letu 2010 pa je bilo v slovenskih gozdovih skupno posekano 3.374.137 m³ dreves, od tega 1.808.066 m³ iglavcev in 1.566.071 m³ listavcev. 
V prihajajočih 2, 3 mesecih se pobirajo plodovi: črn trn (Prunus Spinosa), brinje (Juniperus Communis), glog (Crataegus Axycantha), črni bezeg, češmin (Berberus Vulgaris), šipek ter jerebika! Bobičevje, šipčevje, jagodičje tovrstni jesenski priboljški!

Presajanje lišajev

Najširša uporaba lišajev: barvilo, v parfumeriji, indikator stanja zraka.

So: simbionti alge/bakterij in fungija (dvorganizem).

Presajanje: ker lišaj ni rastlina ga ni možno postrgati in na ta način prenesti z enega mesta na drugo tako da je najlažje poiskati lišaj, ki ga želiš imeti ter vzeti vejico, lubje ali kamenček ter ga prenesti na želeno mesto. Seveda je potrebno paziti, da je lega podobna tisti s katere je bil lišaj vzet (količina sonca, substrat).

Da se tudi začiniti postopek fungiranja s pivom, mlekom ali jogurtom ter vodo, ki se ga polije po substratu ter tako vnesemo potrebna hranila za rast lišajev. Lahko pa se lišaj še nagrajnda, tako pa namešamo enakomerno porazdeljeno mešanico spor ter hranil.

Več: http://www.ehow.com/how_12107209_grow-moss-lichen-cultured-stone.html
        http://www.ehow.com/how_10071981_transplant-lichens.html
        http://www.ehow.com/how_12100868_grow-lichens.html

Gojenje španske kadulje (Salvia Hispanica)

Najlažji način, ki sem ga našel, je možno prebrati na naslednji povezavi:

http://www.ehow.com/how_12127364_grow-chia-seed-cup.html

Ko se bom tudi sam lotil gojenja, bom stvari obrazložil v slovenščini in poslikal.

Odstranjevanje zalistnikov

(vir: YouTube)

Potrebno je predvsem redno odstranjevanje zalistnikov, ki sicer rastlini odvzemajo hranila, ki jih le ta potrebuje za nastavljanje socvetij. Poleg tega so rastline, ki imajo veliko zalistnikov manj zračne in se med njihovimi listi dalj časa zadržuje vlaga, kar poveča možnost nastanka okužb s krompirjevo (paradižnikovo) plesnijo. Zalistnike je najbolje odstraniti, ko imajo le ti velikost med 2-5 cm. Istočasno z odstranjevanjem zalistnikov lahko paradižnike že tudi privežemo. Pri privezovanju le teh bodimo pozorni, da stebel ne bomo pretrdo pričvrstili ob oporo, saj se lahko kasneje, ko bodo rastline rasle in se bo steblo še debelilo, zgodi da bo vrvica s katero smo rastlino privezali zaustavila rast. Saj se ne malokrat ob pretesnem privezovanju dogodi da vrvica rastlino dobesedno zaduši, ker se steblo na mestu, kjer je privezano ne more debeliti. Za privezovanje je najprimernejša nekoliko ohlapnejša osmica.

(vir: http://www.substral.si/vasa-vprasanja/aktualna-opravila/?id=18)

Iz knjige Ekološki imperializem

"Homo sapiens /je/ kot vrsta ekscesen po svoji naravi. Namesto da bi zasedel neko ekološko nišo, se je sposoben z adaptacijo svojega vedenja prilagoditi slehernemu okolju. S tem pa sleherno okolje dela okolje zase, za svoje kognitivne sposobnosti in 'ekstrasomatske inovacije'".

"Homo sapiens ni le vrsta; Homo sapiens je kozmična sila in ekološka katastrofa, ki kakor meteorit ali supervulkan povzroča masovno izumrtje vrst, kakršnega Zemlja najbrž ni doživela že od padca meteorita, ki je naredil krater Chicxulub in povzročil masovno izumrtje, ki ločuje terciar od krede."

(Vogrinc v Crosby, 390)

To me spominja na izjave Levija R. Bryanta o hominidnem ekosistemu, o ločevanju kulture in narave, kjer ločnice pravzaprav ni, in na sovražni govor do nasprotnikov mirnega življenja, do invazivnih rastlin, ki nepovabljene pridejo k našim hišam in blokom in vasem.

Alfred W. CROSBY, 2006: Ekološki imperializem. Evropska biološka ekspanzija 900-1900. Ljubljana: Studia Humanitatis.

Kalcij

V času rasti paprike potrebujejo kalcij, mnogo kalcija, da so njih plodovi močni in gladki. Drugače so podobne začetkom prekomernega zorenja. V času zorenja in rasti, a ne manj kot teden pred pobiranjem plodov, se jih lahko šprica z listnim gnojilom, katerega cena se giblje okrog treh evrov za 200 ml.